Agresija ob hrani

30 Jun 2017

Se dogaja, da vaš pes med hranjenjem kaže zobe, renči ali pa se celo zažene v vas? Varovanje hrane je težava, s katero se sooča marsikateri lastnik psa in ima ob napačnem postopanju lahko za psa in lastnika hude posledice. Preden pa ga označite za dominantnega in njegovo vedenje za nesprejemljivo, si vzemite trenutek in se vprašajte, zakaj vaš pes pravzaprav čuti potrebo po čuvanju hrane, oziroma od kod to vedenje izvira. Psi so iskrena bitja; ko nam nekaj sporočajo, mislijo resno. Prav je, da jih upoštevamo.

Psi imajo bogato govorico, s katero nam neprestano sporočajo svoje počutje. Svoje nelagodje izražajo z miritvenimi signali, kot so oblizovanje, umik pogleda, glave ali celega telesa, usedanje in uleganje ter kup drugih znakov. Če to ne zaleže, se poslužijo bolj očitnih signalov, kot so renčanje, kazanje zob in celo zaganjanje. Če ne zaleže niti to, pa lahko pride do ugriza. S kazanjem zob in renčanjem nam pes sporoča, da je zaskrbljen, da smo mu preblizu in naj se mu prosim, prosim umaknemo. Ko pes čuva hrano, tega ne počne z namenom, da bi nam škodoval. Zaskrbljen je in to nam poskuša sporočiti na edini način, ki ga pozna – skozi pasjo govorico.

Vzroki za čuvanje hrane so lahko različni, skupno pa jim je eno – psa je strah, da mu bomo hrano vzeli in bo ostal lačen. Morda se nam tak strah zdi nerazumljiv in nesmiseln, vendar je za psa še kako resničen. Hrana je ključna za preživetje vsakega živega bitja in je zato za psa izredno pomembna. Njeno pomanjkanje ali odtegovanje vodi v stres in s tem povezane vedenjske, kasneje pa tudi zdravstvene težave.

Od kod izvira strah pred pomanjkanjem hrane?

Ena slaba izkušnja še ne pomeni nujno težav, če pa so neprijetne izkušnje pogoste oziroma trajajo dlje, pa bodo gotovo pustile posledice. Varovanje hrane je najpogosteje posledica naslednjih razlogov:

1. Pes je na neki točki v življenju stradal oziroma je bil izpostavljen pomanjkanju hrane. To ima še posebej hude posledice, če je pes neprestani lakoti izpostavljen kot mladič. Zato je izredno pomembno, da imajo mladiči na voljo količinsko dovolj hrane in jo dobivajo dovolj pogosto (tudi petkrat na dan in več, če je treba), oziroma jo imajo na voljo ves čas.
2. Pes se je moral kot mladič s sorojenci boriti za hrano. Do tega pride, če hrane ni dovolj, oziroma, če več mladičev hranimo iz ene posode, ki ni dovolj velika za vse. Tako bodo predvsem manjši in nežnejši mladiči hitro odrinjeni od posode in se bodo morali s sorojenci boriti, da bodo prišli do hrane. Kaj hitro se bodo naučili, da nikoli ne vedo, kdaj bodo naslednjič siti, in da se je za hrano treba boriti. Podobno se lahko dogaja tudi v zavetiščih, kjer večje število psov živi v isti ogradi.
3. Psa motimo med jedjo, mu jemljemo hrano in hranjenje prekinjamo, preden se naje. To pogosto počnemo v želji, da bi psa naučili, da mu vedno lahko vzamemo hrano. V resnici pa mu s takim vedenjem sporočamo le, da nikoli ne ve, kdaj bo ostal brez hrane, zato jo začne čuvati. Mir med hranjenjem je pravica vsakega živega bitja. Samozavesten pes, ki ima hrane v vsakdanjem življenju dovolj in med jedjo mir, ne bo imel razloga, da bi čuval svojo hrano. Takemu psu bomo v nujnih situacijah (na primer ko vzame hrano, ki je zanj škodljiva ali celo strupena) tudi brez težav z roko segli v gobec in hrano vzeli.
4. Kronični stres – pa naj bo zaradi bolezni, bolečine, preobremenjenosti, pomanjkanja spanja, osamljenosti … Stres vodi v večjo razdražljivost in nestrpnost, posledica pa je lahko tudi varovanje hrane.
5. Lakota. Če je pes lačen, ga pustite pri miru. Ne pozabite – hrane ne čuva, ker bi vam želel nagajati, ampak se resnično boji, da mu jo boste vzeli. Pustite ga, da v miru poje in ne poglabljajte njegovega strahu s poseganjem v njegov osebni prostor ali celo z odtujevanjem hrane.
6. Namerno stradanje psa pred treningom, zahteva, da za vsak grižljaj nekaj naredi, odtegovanje hrane med treningom … to je v zadnjem času en glavnih razlogov za pojav čuvanja hranje. Če mora pes »delati« za vsak grižljaj, se bo kaj hitro naučil, da hrana ni vedno na voljo, kar vodi v stres, strah pred pomanjkanjem hrane in druge, tudi zdravstvene težave. Hrana je osnovna potreba in pravica vsakega živega bitja. Kot lastniki smo dolžni svojim psom zagotavljati hrano in poskrbeti za njihovo dobro počutje. Obstaja kup zabavnih skupnih aktivnosti, ki jih lahko počnete s psom, in nobena od njih ne zahteva, da je pes lačen.

Kako se lotiti odpravljanja težave?

Odpravljati čuvanje hrane pomeni odpravljati strah pred pomanjkanjem hrane. Rešitev je pravzaprav precej preprosta – psu zagotovite količinsko dovolj hrane, ki jo dobiva v rednih intervalih. Občutek sitosti je izredno pomemben za dobro počutje vsakega psa. Psa, ki čuva hrano, nikoli ne silite v čakanje ali izpolnjevanje ukazov v zameno za obrok. Hrane mu nikoli ne vzemite in mu pustite, da jo v miru poje. Če pri tem kaže zobe ali renči na vas, to upoštevajte in se mu umaknite. Pustite mu, da uživa med jedjo – tako kot ljudje, imajo tudi psi radi mir med obrokom.

Šolanje in učenje ukazov ni rešitev, saj povelja kot so »pusti« in »fuj to« ne bodo odpravila izvora težave – strahu. Pes mora ponovno pridobiti zaupanje, to pa se lahko zgodi le počasi. Pes se bo sčasoma naučil, da je hrane vedno dovolj. Takrat ne bo več imel potrebe po čuvanju in agresivno vedenje bo počasi izginilo. Koliko časa bo za to potreboval, pa je odvisno od posameznega psa in naše sposobnosti empatije, razumevanja in pripravljenosti poskrbeti, da se bo naš družinski član počutil varno.