Vse je pod kontrolo!

15 Aug 2017

Svet, v katerem živimo, je poln pravil. Psi ga vidijo drugače od nas, zato naših pravil pogosto ne razumejo in se v našem svetu težko znajdejo. Pes, ki se prosto sprehaja okoli in počne, kar želi, je lahko moteč ali celo nevaren za okolico. Hkrati pa je tudi okolica lahko zelo nevarna zanj. Določene omejitve so zato za varno in prijetno sobivanje nujne. Pazimo pa, da ne prerastejo v popoln nadzor nad vsem, kar pes počne.

Pes na sprehodu

Od dneva, ko v svoje življenje sprejmemo psa, je ta odvisen od nas in naših odločitev. Odločamo, kdaj in kaj bo jedel, kdaj in kje se bo sprehajal, kdaj bo lulal in kakal, s kom se bo družil, kje bo spal, kdaj in s katero igračo se bo igral … Na sprehodih jih preganjamo, ker se nam mudi. Hoditi morajo poleg nas, ne smejo vohati in opazovati sveta okoli sebe. Od njih zahtevamo lepo vedenje vedno in povsod, lepo vzgojen pes pa naj bi bil tisti, ki brez pomisleka izpolnjuje naše ukaze. Pa je vse to res potrebno? In kar je pomembnejše – je vse to res dobro za psa?

Če narekujemo vsako dejanje našega psa in mu v življenju ne dajemo izbire, bo postal popolnoma odvisen od nas. To pomeni, da ne bo znal in ne bo sposoben razmišljati sam zase in sam sprejemati dobrih odločitev. Odsotnost možnosti izbire vodi tudi v občutek nemoči, saj pes resnično nima nobene kontrole nad svojim življenjem. In kakšno življenje je to, če nam nekdo ves čas narekuje, kaj naj počnemo? Sedi tukaj, čakaj na prostoru, glej sem, ne tja, hodi poleg, levo, ne desno, ne vohaj, hitro lulaj, hitreje hodi, stoj, bodi tiho, daj glas, ne premikaj se, daj tačko, jej zdaj, kasneje nimamo časa … Če bi se tako obnašali do otroka ali partnerja, bi tak odnos kaj hitro označili za zlorabo. Pri psih pa to imenujemo … vzgoja?

Istočasno je nemogoče, da bi psu ves čas narekovali, kaj naj počne. Z njim nismo 24 ur na dan, poleg tega pa se nam včasih s psom enostavno ne da ukvarjati oziroma zanj nimamo časa. In ko se pes, ki je navajen celo življenje samo poslušati in izpolnjevati ukaze, znajde v situaciji, kjer se mora odločiti sam, lahko nastanejo hude težave. Dobrih odločitev namreč ne bo sposoben sprejemati sam.

Kaj je nujno in kaj ne?

Zakon narekuje, da morajo biti psi na javnih mestih na povodcu. Prav tako mora biti zaradi lastne varnosti na povodcu pes, ki morda brezglavo preganja divjad ali ima kakšne druge težave. Nekoliko več nadzora potrebujejo tudi mladi, neizkušeni psi, ki se šele učijo o svetu. Povodec psa seveda omejuje, vendar mu znotraj te omejitve lahko omogočimo, da počne, kar želi. Z dolgim povodcem mu omogočimo svobodnejše gibanje. Dovolimo mu, da na sprehodu voha, hodi, teče, koplje luknje, se valja po tleh ali pa preprosto stoji pri miru in opazuje okolico, zakaj pa ne? Ne silimo ga v tek z metanjem igrač ali s sprehodom ob kolesu – raje ga spustimo s povodca na varnem kraju. Če bo želel, bo tekel. Če ne bo, pač ne bo. Kolikor je le mogoče, mu pustimo, da sam izbere pot, po kateri bo hodil – naj za spremembo on vodi sprehod. Doma mu dovolimo, da sam izbere, kje bo spal. Če ne sme na posteljo ali kavč – nič hudega. Omogočimo mu, da bo imel na voljo dovolj drugih ležišč in bo sam izbral, kje bo ležal. Občasno mu lahko ponudimo dve ali tri posode z različno hrano – naj izbere tisto, ki mu tisti trenutek najbolj odgovarja. Pred prehodom za pešce naj se sam odloči, ali bo stal ali sedel – saj je vseeno, zaradi varnosti je pomembno le, da ne skoči na cesto! Se bo igral z žogico ali s plišastim medvedkom? Naj izbere sam. In tako naprej bi lahko naštevala v nedogled. Te na videz majhne stvari so tiste, ki naredijo življenje prijetno in zanimivo, psu pa dajejo občutek nadzora nad lastnim življenjem. To je za dobro počutje ključnega pomena.

Kakšne možnosti so na voljo?

Da resnično lahko govorimo o možnosti izbire, mora imeti pes na voljo dve (ali več) prijetni možnosti. Izbira med tem, da pes naredi, kar želimo, in dobi hrano, ter med tem, da vedenja ne izvede in strada, ni nobena izbira. Prav tako težko govorimo o možnosti izbire, če je na eni strani »neubogljivost« in fizična (ali kakršnakoli druga) kazen, na drugi pa »ubogljivost« in odsotnost kazni.

Pes ni robot za izpolnjevanje naših ukazov. Je inteligentno, čuteče bitje. Življenjski sopotnik, ki zna razmišljati z lastno glavo in sprejemati dobre odločitve, če mu le damo to možnost. Življenje je polno pravil. Znotraj omejitev pa je veliko prostora za svobodno izbiro.

Share

Pasja šola ZA PSA

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *